Postopek izdelave eteričnih olj
Za pridobivanje eteričnih olj obstajajo različne metode. Najbolj pogosto uporabljena je parna destilacija, vendar pa poznamo tudi druge metode.Tukaj sahko spoznate še ostale: hladno stiskanje, ekstrakcija, ekstrakcija s pomočjo CO 2 in enfloracija.
Parna destilacija
Osnovni princip destilacije je enostaven: voda zavre in se na hitro ohladi, torej kondenzira. Za pridobivanje eteričnih olj je potrebno imeti znanje o ustreznem pritisku, pravi temperaturi in o trajanju celotnega postopka, da lahko govorimo o pravi umetnosti pridobivanja eteričnih olj.
Deli rastlin se postavijo na mrežo v konusno posodo (Alembik), pod katero je vrela voda. Zaradi vročine in posledično visokega pritiska, vodne kapljice po cevi s seboj prenesejo drobne molekule vonja. V hladni tuljavi se para takoj spet ohladi, kondenzira in utekočini. Ta tekočina se imenuje hodrolat, na njegovi površini pa ostane v vodi netopno eterično olje, ki se zaradi svoje nizke gostote loči od površine v drugo posodo (florentinsko vazo), iz katere se izloči z visoko nameščeno cevjo.
Eterično olje filtriramo in napolnimo v steklene posode. Potrebno ga je še nekaj dni zračiti. Odprtega pustimo počivati v hladni, dobro zračni kleti, da lahko razvije svoj značilen vonj.
Med postopkom destilacije je potrebno natančno nadzorovati temperaturo in pritisk, o čemer je izkušen destilator dobro poučen, saj pozna značilnosti različnih rastlin. Na splošno velja, da temperatura vode ne sme presegati 100 st C, pritisk pa naj bi bil le nekoliko višji od atmosferskega. Čas destilacije je običajno okoli ene ure, lahko pa tudi do 100 ur, kot na primer pri destiliranju sandalovine.
Hladno stiskanje
Ta postopek se uporablja izključno za pridobivanje eteričnih olj iz agrumov (iz njihovih lupin), kot so pomaranča, bergamotka, limona, mandarina, grenivka in limeta (slednjo občasno tudi destiliramo). Lupine ki ostanejo pri proizvodnji sokov, so zelo občutljive na temperaturo, zato jih le mehansko stiskamo.
Pred stiskanjem je potrebno odstraniti vso belo kožo, tako da ostane samo zunanja lupina, ki v svojih jasno vidnih žilicah vsebuje eterično olje.To lupino se potem mehansko stiska, včasih tudi v posušenem stanju. Za vrhunsko kakovost je to delo najbolje opraviti ročno. Zato je v kvalitetnih eteričnih oljih vedno nekoliko vsedline.
Ta postopek lahko poizkusimo tudi sami doma s stiskalnico za česen, ki jo premore vsako gospodinjstvo. Pazite le, da uporabite oprano, neškropljeno in nevoskano sadje.
Ekstrakcija
Nekatera kakovostna eterična olja pridobivamo z ekstrakcijo z najrazličnejšimi topili. Najcenejša in na žalost najpogosteje uporabljena metoda je ekstrakcija s sintetičnim tekočim heksanom. Pri tem postopku heksan v zaprtem vakuumskem sistemu zelo počasi teče skozi rastlinski material, ki je na perforiranih ploščah in eterična olja se raztopijo. Na koncu postopka se eterično olje in heksan ponovno ločita v vakuumski destilaciji. Vendar 5 do 30 ppm (delov na milijon) topila ni mogoče odstraniti, in še vedno ostane primešan eteričnemu olju.
Oljem pridobljenim na ta način pravimo absoluti. Uporaba teh v destilatorjih ali v aromatični svetilki ni problematična. Ta olja so zelo uporabna za zunajo uporabo in v naravnih kozmetičnih pripravkih.
Ekstrakcija s pomočjo CO2
Novejša metoda za pridobivanje eteričnih olj je extrakcija s pomočjo CO2. S tem pridobivanjem so olja najkakovostnejša in 100% najčistejša.
CO2, ki se uporablja pri tej ekstrakciji je naravni plin, ki se v naravi pojavlja v velikih količinah in je nepogrešljivi del cikla naravnih procesov, poznan nam vsem iz mineralnih vod in gaziranih pijač. V zaprti steklenici se CO2 ohrani in ostane v tekočem stanju. Pri odprti steklenici ali če pijača dolgo stoji v kozarcu, pa CO2 izhlapi.
To vedenje so uporabili za ekstrakcijo eteričnih olj iz rastlin. V zaprtem sistemu CO2 utekočinijo in v tem agregatnem stanju izpostavijo pritisku. Tako CO2 izstisne hlapne snovi in aktivne sestavine iz rastlin Ker je temperatura pri tem procesu največ 40 st C, preprečuje uničenje občutljivih sestavin. Ta temperatura je namreč precej nižja kot pri parni destilaciji.
Ko CO2 opravi svoje, se poslovi tako nevidno, kot je prišel, brez sledi, ki bi jih pustil v eteričnem olju
Pri proizvodnji eteričnih olj s to metodo, ne prihaja do onesnaževanja zraka ali odpadnih voda.
Rezultat so eterična olja, neverjetno dobre in čiste kvalitete.
Enfloracija
Metoda enfloracije je najstarejša, nabolj tradicionalna in najbolj naravna, a žal tudi najdražja metoda pridobivanja eteričnih olj.
Metoda je v celoti ročna, zato zelo zamudna in draga in eterična olja pridobljena na ta način so neprecenljiva.
Pri tem postopku premažejo steklene plošče s svinjsko ali govejo mastjo, na katero posujejo cvetne liste (ali drug rastlinski material). Tako pripravljene steklene plošče naložijo eno na drugo v več plasteh. Maščoba počasi absorbira dišavno esenco in aktivne sestavine rastlin. Ko se rastline posušijo, jih nadomestijo s svežimi.
Ta postopek se nadaljuje, dokler maščoba ni nasičena z dišavami in aktivnimi sestavinami in ne absorbira več ničesar. Glede na vrsto rastline lahko postopek traja tudi do tri tedne. Nastali izdelek se imenuje pomada. Eterična olja se ločijo od maščobe s pomočjo alkohola.
Različica tega postopka se izvaja z bombažnim muslinom, namočenim v oljčnem olju ,na lesenih okvirjih.
Tako pridobljeni “absoluti” so zelo visoko koncentrirani in imajo zelo močno terapevtsko moč.. Zato se uporabljajo zelo zmerno, v majhnih količinah. Kapljica takšnega olja v izparilniku je dovolj, da celotno sobo napolnite s fino dišavo.Ta eterična olja so idealna tudi za uporabo v naravni kozmetiki ali v aromaterapiji.